Ko je telesu lažje, se okrepi tudi mentalno zdravje pri delu
V zadnjih letih vse več govorimo o stresu, izgorelosti in mentalnem zdravju pri delu. Redkeje pa se zavedamo, da je velik del teh težav povezan tudi s tem, kako je delo fizično organizirano. Neudobni stoli, nepravilna višina delovne mize, delo izključno stoje ali sedenje brez odmora so pogosto tihi sprožilci slabega počutja, tako telesnega kot psihičnega.
Ko se fizično udobje zanemari, telo začne pošiljati signale: bolečine v križu, napete rame, glavoboli, utrujenost in slabša koncentracija. Ti signali niso le telesni, temveč vplivajo na to, kako razmišljamo, kako se odločamo in kako doživljamo svoje delo. Fizično udobje ni razvajenost, ampak osnova za stabilno mentalno zdravje pri delu.
Prav zato postaja ergonomija eden ključnih gradnikov sodobnega delovnega okolja. Ne gre samo za lepše stole in moderne mize, ampak za premišljene rešitve, ki upoštevajo človeka kot celoto: telo, um in način, kako delo dejansko poteka skozi dan.
Kar občuti telo, čuti tudi glava
Na delovnem mestu se pogosto osredotočamo na naloge, roke in rezultate, veliko manj pa na to, kako se med delom dejansko počutimo. V praksi to pomeni, da vztrajamo v neprijetni drži, čeprav se ramena že dolgo oglašajo, stojimo na trdih tleh, dokler nas ne začno peči stopala, ali sedimo na stolu brez ustrezne podpore, dokler se ne pojavi bolečina v križu. Telo nas stalno opozarja, vendar te signale pogosto ignoriramo, ker so na začetku še “znosni” in jih povezujemo s tem, da je delo pač naporno. Takšne telesne obremenitve pa imajo neposreden vpliv na mentalno zdravje pri delu. Ko je telo napeto, možgani porabljajo del svoje energije za spopadanje z bolečino in utrujenostjo, zato ostane manj virov za koncentracijo, reševanje problemov, kreativnost in potrpežljivost v odnosih.
Posledice se sčasoma začnejo kazati v vsakdanjem vedenju. Hitreje postanemo razdraženi, težje ostajamo zbrani pri zahtevnejših nalogah in imamo manj energije za sodelovanje ter komunikacijo s sodelavci. Delo začnemo doživljati kot bolj naporno, manj smiseln proces in kot nekaj, kar nam predvsem jemlje energijo. Če tak pritisk traja dlje časa, lahko vodi v kronični stres in občutek izčrpanosti, kar je eden izmed uvodnih korakov v izgorelost. Vse to se začne pri telesu, nadaljuje pa v glavi, kar je še en dokaz, kako tesno sta fizično udobje in psihično počutje povezana.
Zakaj je mentalno zdravje pri delu povezano z ergonomijo
Ergonomija se na prvi pogled zdi predvsem fizična tema: višina mize, kot zaslona, podpora hrbta, opora stopal. V resnici pa je to most med fizičnim in psihičnim počutjem. Dobro načrtovano delovno mesto:
- zmanjšuje nepotrebne obremenitve,
- zmanjšuje napetost v mišicah in sklepih,
- omogoča naravno gibanje,
- preprečuje dolgotrajno statično držo.
Ko se telo počuti bolj sproščeno, se zmanjša tudi psihični pritisk. Manj je bolečin, manj je stalnega zavedanja, da “nekaj ni v redu”, zato imamo več prostora za vsebino dela in manj za skrbi zaradi lastnega počutja.
Mentalno zdravje pri delu ni samo rezultat dobrih odnosov in podpornega vodstva, ampak tudi fizično prijaznega prostora. Telo in psiha sta v delovnem okolju vedno na isti strani.
Psihosocialni dejavniki, kot so tempo dela, pritiski, roki in odgovornost, so tesno prepleteni s fizičnimi obremenitvami. Če je delovno mesto fizično neudobno, se doživljanje stresa še okrepi, pri zahtevnem in psihično napornem delu pa fizično neudobje še hitreje vodi v utrujenost in občutek preobremenjenosti.
Predstavljajmo si delo v dveh različnih okoljih. V prvem so sicer roki in naloge zahtevni, vendar je delovno mesto ergonomsko urejeno, drža je dobra in delavec ima možnost prilagajanja položaja. V drugem so enake zahteve, vendar je drža slaba, podlaga trda, višina delovne površine neprilagojena in ni možnosti menjave položaja. V drugem scenariju se bo stres gotovo doživljal kot večji, saj telo ne dobiva potrebne podpore, zaposleni se hitreje počuti izčrpanega, težje ohranja zbranost in pozitivno naravnanost. V takšnem okolju je mentalno zdravje pri delu opazno bolj ogroženo.
Ko podjetje poskrbi za fizično udobje, delavci dobijo jasen signal, da so njihovo zdravje, varnost in dobro počutje vrednota. To zmanjšuje občutek prezrtosti in povečuje zaupanje v delodajalca, kar ima dolgoročen pozitiven učinek na vzdušje v timu in kulturo podjetja.
Ergonomske prilagoditve niso le dodatek, ampak pomemben del ustvarjanja prijaznega delovnega okolja. Gre za kombinacijo opreme, nastavitev in delovnih navad, s katerimi podjetje in posameznik zmanjšata obremenitve na telo. V praksi to pomeni dobro zasnovane stole z nastavljivo višino, naslonom in ledveno podporo, ustrezne podloge za stoječe delo, nastavljive mize, ki omogočajo menjavanje med sedenjem in stanjem, ter premišljeno postavitev monitorja in tipkovnice. Pomembno vlogo imajo tudi dodatki, kot so nasloni za roke, opore za noge in držala za orodje, ki zmanjšajo nepotrebne gibe in prisiljene drže.
Učinek takšnih prilagoditev se ne meri le v tehničnih podatkih, temveč predvsem v tem, kako se ljudje počutijo po več urah ali dneh dela. Kadar je delovno mesto dobro prilagojeno, se utrujenost pojavi kasneje, bolečine so manj intenzivne, energija pa traja dlje. Posameznik ima več koncentracije za naloge in manj potrebe po tem, da “preživi” delovnik. To neposredno vpliva na mentalno zdravje pri delu: lažje obvladujemo stres, manj je konfliktov in več občutka, da delo obvladujemo mi, ne pa da delo obvladuje nas.
V številnih panogah delo ne more biti zgolj sedeče ali zgolj stoječe, temveč gre skoraj vedno za kombinacijo obojega in ponavljajoča se gibanja. Prav ta ponavljanja obremenijo iste mišične skupine, kar na dolgi rok vodi v preobremenitve in bolečine. Slabo načrtovano delovno mesto se teh vzorcev ne zaveda in jih preprosto jemlje kot del rutine, dobro načrtovano pa jih uporabi kot izhodišče za izboljšave.
Pri razmišljanju o spremembah je smiselno začeti pri osnovnih vprašanjih: kako lahko zaposlenim omogočimo menjavo položajev, kje lahko dodamo oporo, da telo ne nosi vsega bremena, kako lahko preuredimo pripomočke in materiale, da se zmanjšajo sklanjanje, zvijanje trupa in pretirano stegovanje. Veliko se da doseči tudi z majhnimi posegi, na primer z drugačno razporeditvijo opreme ali dodajanjem ene same podlage na najbolj obremenjeno mesto.
Vsaka takšna prilagoditev prispeva k temu, da se zaposleni počutijo bolje, fizično in psihično. Manj se ukvarjajo s tem, kako zdržati do konca izmene, in bolj s tem, kako kakovostno opraviti svoje delo. S tem se krepi tudi njihovo mentalno zdravje pri delu, saj delovno okolje postane partner pri ohranjanju dobrega počutja, ne pa dodatni vir stresa.
Pogosta vprašanja in odgovori iz prakse: SQR
Spodaj so zbrana najpogostejša vprašanja, ki se pojavljajo v povezavi z udobjem, fizično obremenitvijo in mentalnim zdravjem pri delu, ter razširjeni odgovori, ki vključujejo tako fizični kot psihični vidik.
Kako hitro se fizično neudobje začne poznati na počutju?
Pri nekaterih se znaki pokažejo že po eni sami izmeni: bolečine v križu, napete mišice, utrujenost. Pri drugih se težave pojavljajo bolj postopno, a prav zato jih še lažje spregledamo. Ko se neudobje ponavlja dan za dnem, se telo ne more v celoti regenerirati in se dvigne osnovna raven napetosti. To vpliva na razpoloženje, strpnost do stresa in pripravljenost na sodelovanje. Sčasoma lahko fizično neudobje postane stalna podlaga, na kateri se gradi kronični stres.
Kakšna je povezava med bolečino in mentalnim zdravjem pri delu?
Bolečina je stalni dražljaj, ki ga možgani težko ignorirajo. Kadar nas med delom boli hrbet, vrat ali noge, del mentalne energije porabljamo za to, da se z bolečino “spopadamo”. To pomeni, da manj energije ostane za osredotočenost, učenje, komunikacijo in ustvarjalnost. Dolgotrajna bolečina je povezana z večjim tveganjem za razvoj anksioznosti, depresivnih stanj in izgorelosti. V delovnem okolju se to pokaže kot manjša motivacija, pogostejša napaka in občutek, da delo jemlje več, kot daje.
Ali je dovolj že ergonomski stol, da izboljšamo počutje?
Ergonomski stol je pomemben del rešitve, ni pa čarobna paličica. Če ostane vse ostalo nespremenjeno, na primer previsoka miza, slaba razsvetljava ali pomanjkanje gibanja, bo učinek omejen. Stol mora biti pravilno nastavljen, delovni pripomočki pa postavljeni tako, da zmanjšujejo sklanjanje in zvijanje trupa. Prava razlika nastane, ko se ergonomija obravnava celostno: višina mize, položaj zaslona, razporeditev prostora in dinamika dela. Šele potem lahko rečemo, da ergonomske rešitve res podpirajo mentalno zdravje pri delu.
Kako ergonomija vpliva na stres in občutek preobremenjenosti?
Kadar je telo pod stalno obremenitvijo, so pragovi za stres nižji. Naloge, ki bi jih v udobnem okolju zlahka obvladali, se v neudobnih razmerah zdijo težje in bolj naporne. Telo se fizično napreza, da ohrani položaj, um pa se hkrati trudi obvladovati zahteve dela. Dobro zasnovano delovno okolje zmanjša fizični pritisk, kar pomeni, da ima posameznik več notranjih virov za spoprijemanje s psihičnim stresom. To se odrazi v večji zbranosti, manj impulzivnih reakcijah in občutku, da delo obvladujemo.
Kako lahko delodajalci prispevajo k boljšemu mentalnemu zdravju pri delu skozi ergonomijo?
Najprej s tem, da priznajo pomen fizičnega udobja in ga vključijo v svoje strategije varnosti in zdravja pri delu. To pomeni oceno obremenitev na delovnem mestu, testiranje ergonomskih rešitev in vključevanje zaposlenih v izbor opreme in postavitev. Ko zaposleni vidijo, da je njihovo počutje pomembno, se okrepi njihova pripadnost in zaupanje. Poleg tega lahko delodajalci spodbujajo kratke odmore za razgibavanje, prilagoditev delovnih nalog ter izobraževanja o ergonomiji in mentalnem zdravju pri delu. Vse to skupaj ustvarja kulturo, kjer dobro počutje ni le geslo, ampak praksa.
Kakšno vlogo imajo odmori in gibanje čez dan?
Človeško telo ni narejeno za to, da dlje časa popolnoma miruje, ne glede na to, ali sedimo ali stojimo. Kratki odmori za razgibavanje, spremembe položaja in nekaj korakov po prostoru so ključni, da se povrne prekrvavitev in razbremeni obremenjene mišice. Ti odmori niso izguba časa, temveč naložba v boljšo koncentracijo, manj napak in boljšo regeneracijo. Redno gibanje čez dan je eden najpreprostejših in najcenejših načinov, da podpremo mentalno zdravje pri delu in zmanjšamo občutek izčrpanosti.
Ali lahko ergonomija pomaga tudi pri že prisotnih težavah, ne samo preventivno?
Da, v mnogih primerih lahko dobro prilagojeno delovno mesto omili obstoječe težave. Če nekdo že ima bolečine v hrbtu ali ramenih, lahko ustrezna podpora, prilagoditev višine delovne površine in boljše razmerje med sedenjem in stanjem opazno zmanjšajo simptome. Seveda ergonomija ne nadomešča medicinske obravnave, lahko pa je pomemben del rehabilitacije in preprečevanja ponovne preobremenitve. Za mentalno zdravje pri delu to pomeni manj stiske, manj strahu pred poslabšanjem in več občutka, da stvari premikamo v pravo smer.
Prvi koraki k delovnemu mestu, ki podpira telo in um
Uvajanje ergonomije v podjetju ali na delovnem mestu ni nujno velik projekt z visokimi stroški. Velikokrat je prvi korak preprosto to, da si vzamemo čas za opazovanje: kje ljudje najpogosteje tožijo zaradi bolečin, kje se nehote sklanjajo ali obračajo, kje stojijo na trdih tleh brez opore.
Na podlagi tega opazovanja je lažje izbrati nekaj ključnih ukrepov, na primer:
• testna uvedba podlog za stoječe delo,
• zamenjava ali nastavitev stolov,
• prilagoditev višine delovnih površin,
• boljša organizacija orodja in materiala.
Korak naprej je sodelovanje z ergonomskim strokovnjakom ali dobaviteljem opreme, ki pozna zahteve različnih panog. Skupaj je možno zasnovati rešitve, ki so prilagojene konkretnemu delovnemu mestu in resničnim navadam zaposlenih.
Od hladne pisarne do prostora, kjer se krepi mentalno zdravje pri delu
Delovno okolje je lahko vir stresa ali pa vir podpore. Razlika je pogosto v podrobnostih: v stolu, na katerem sedimo, v podlagi, na kateri stojimo, v višini, pri kateri delamo, in v možnosti, da se občasno premaknemo. Ergonomske rešitve so način, da prostor prilagodimo človeku in ne obratno.
Ko se telo počuti bolje, lažje zadiha tudi psiha. Mentalno zdravje pri delu ni samo tema za delavnice in interne kampanje, ampak nekaj, kar gradimo vsak dan s konkretnimi odločitvami o tem, kakšne pogoje ponujamo zaposlenim.
Če si želite delovno okolje, kjer bodo ljudje manj utrujeni, bolj zbrani in bolj zadovoljni, je ergonomija eden najbolj učinkovitih korakov. Majhne spremembe lahko prinesejo velike razlike, tako v telesu kot v glavi.
Fizično udobje kot osnova mirnejšega delovnega dne
Naj bo vaše delovno mesto prostor, kjer se telo počuti podprto, ne obremenjeno, in kjer ima um dovolj prostora za fokus, ustvarjalnost in mirnejše odzive na izzive. Dobro načrtovana ergonomija ni samo stvar udobja, temveč temelj, na katerem lahko zraste zdravo in stabilno mentalno zdravje pri delu.
