Zakonodaja o ergonomiji: ergonomija ni le priporočilo, temveč zakonska obveznost
Ergonomija je pogosto predstavljena kot “nekaj, kar je lepo imeti”. V praksi pa je veliko več kot to: je del obveznosti delodajalca, da zagotovi varno in zdravo delo. Ko govorimo o zakonodaji o ergonomiji, ne mislimo na en sam člen ali en sam pravilnik, temveč na skupek pravil in načel, ki od delodajalcev zahtevajo, da delo prilagodijo človeku, zmanjšujejo tveganja ter preprečujejo poškodbe in kostno-mišične težave.
Zakaj je to pomembno? Ker se največ vsakodnevnih obremenitev v podjetjih ne zgodi v obliki “velike nesreče”, temveč kot tiho kopičenje: stoječe delo na trdih tleh, ponavljajoči gibi, nepravilno dvigovanje bremen, slabo nastavljeni stoli, bleščanje zaslona, premalo premorov. Rezultat so bolečine v križu, ramenih, zapestjih, utrujene noge, slabša zbranost in več bolniških odsotnosti. Dobra novica je, da zakonodaja ne zahteva popolnosti, zahteva pa sistematičen pristop: prepoznati tveganja, jih zmanjšati in dokazati, da ste ukrepali.
V nadaljevanju boste dobili jasen, praktičen pregled: kaj zahteva zakonodaja o ergonomiji, kateri predpisi so ključni, kaj mora delodajalec urediti v pisarni in proizvodnji, kako je z delom od doma ter kako si lahko pomagate z ergonomskimi rešitvami, kot so industrijske podloge, delovni stoli in oprema za lažji transport.
Kaj sploh šteje kot “ergonomija” v pravnem smislu?
V predpisih beseda ergonomija ni vedno zapisana dobesedno, je pa jasno prisotna v načelih varnosti in zdravja pri delu. V praksi to pomeni, da morajo biti delovno mesto, oprema, postopki in organizacija dela zasnovani tako, da zmanjšujejo tveganja in obremenitve za delavca. Najpogosteje se to pokaže skozi zahteve, kot so prilagoditev delovnega mesta posamezniku, kjer je to mogoče, ter zmanjšanje prisilnih drž, ponavljajočih gibov in prekomernih sil. Pomemben del ergonomije je tudi preprečevanje zdrsov, spotikov in padcev, saj so varne delovne površine osnova za stabilno in varno gibanje pri delu.
Ergonomija v pravnem smislu vključuje tudi obvladovanje tveganj pri delu z zasloni, kjer lahko nepravilna postavitev delovne postaje vodi v težave z vidom, vratom, rameni in hrbtom. Enako pomembno je obvladovanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, saj so dvigovanje, prenašanje, potiskanje in vlečenje med najpogostejšimi viri kostno-mišičnih obremenitev v številnih panogah.
Ne gre pa spregledati niti osnovnih delovnih pogojev. Sem sodijo ustrezna ureditev prostora, primerna osvetlitev in mikroklima, ki vplivajo na počutje, koncentracijo in varnost pri delu. Jedro pristopa ostaja enako: tveganja se najprej prepoznajo in ocenijo, nato pa se obvladujejo pri viru, ne šele takrat, ko težave že nastanejo. To je tudi osnovna logika sodobne evropske ureditve varnosti in zdravja pri delu.
Ključni predpisi: na kaj se “zakonodaja o ergonomiji” opira v Sloveniji?
Če želite razumeti zakonodajo o ergonomiji, je koristno, da si jo predstavljate kot piramido: na vrhu je temeljni zakon, pod njim pa bolj konkretni pravilniki za posamezna področja dela.
Osnovni okvir v Sloveniji je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki določa pravice in dolžnosti delodajalcev ter delavcev ter zahteva ukrepe za zagotavljanje varnega in zdravega dela.
Čeprav se podjetja pogosto osredotočijo le na “papirje”, je bistvo ZVZD-1 v praksi: delodajalec mora imeti urejen sistem, ki vključuje preprečevanje, usposabljanje, organizacijo in potrebna sredstva.
To je pravilnik, ki bolj konkretno govori o ureditvi delovnih mest in delovnih prostorov (npr. zahteve glede delovnega okolja, ureditev prostorov, varne površine). Gre za “širši okvir” za delovna mesta, ki se dopolnjuje in posodablja.
Za pisarniška delovna mesta in vsa delovna mesta, kjer se pomemben del časa dela z zaslonom, je ključen pravilnik o delu s slikovnim zaslonom. Določa minimalne zahteve in obveznosti delodajalca glede ocenjevanja tveganj, organizacije dela in ureditve delovne postaje.
Ročno premeščanje bremen je eno najpogostejših ergonomskih tveganj v proizvodnji, logistiki, trgovini in servisnih dejavnostih. Slovenija je to področje posodobila z novejšim pravilnikom, ki se osredotoča na kostno-mišična obolenja in ergonomijo ročnega premeščanja.
Slovenski pravilniki sledijo evropskim minimalnim zahtevam, med drugim:
-
Direktivi o delu z zaslonsko opremo (90/270/EGS),
-
Direktivi o ročnem premeščanju bremen (90/269/EGS).
Kaj mora delodajalec narediti v praksi, da je skladen z zakonodajo?
Ko podjetja slišijo “zakonodaja o ergonomiji”, si pogosto najprej predstavljajo nakup drage opreme. V resnici pa je zakonodaja precej bolj sistemska, temelji na tem, da delodajalec tveganja prepozna, jih načrtno zmanjšuje in to zna tudi dokazati. Prvi korak je izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer morajo biti realno zajeta tudi ergonomska tveganja na posameznih delovnih mestih, na primer stoječe delo, ponavljajoči gibi, delo z zaslonom, dvigovanje, potiskanje in vlečenje bremen, vibracije ter zdrsne ali nevarne površine. Dobra praksa je, da ocena tveganja ni “kopija iz predloge”, temveč vključuje ogled delovnega mesta, pogovor z zaposlenimi in predvsem jasen seznam konkretnih ukrepov.
Nato pridejo na vrsto ukrepi po hierarhiji, kar pomeni, da se najprej ukrepa pri viru, šele nato z organizacijo dela in na koncu z osebno zaščito. Prav tu se ergonomija najbolje pokaže v praksi: prilagoditev delovne višine, boljša razporeditev in dosegljivost materiala, uvedba pripomočkov za transport, zmanjšanje obremenitev pri stoječem delu s primerno podlago ter optimizacija postavitve delovnega procesa.
Pomemben del skladnosti je tudi usposabljanje in obveščanje. Tudi najboljše ergonomske rešitve ne pomagajo, če jih ljudje ne znajo pravilno uporabljati. Zaposleni morajo razumeti, kako nastaviti opremo, kako varno delati z zaslonom, ter kako pravilno ravnati pri ročnem premeščanju bremen. Na koncu pa je tu še spremljanje, posodabljanje in dokazljivost. Pri nadzoru je pogosto ključno vprašanje, ali lahko pokažete, kaj ste naredili in zakaj. To pomeni evidence usposabljanj, posodobitve ocene tveganja, zapisnike o uvedenih ukrepih, interne preglede ter dokumentirane izboljšave, ki kažejo, da ergonomijo obravnavate kot proces in ne kot enkratno nalogo.
Ergonomija v pisarni, proizvodnji in pri delu od doma: kaj zakonodaja pričakuje?
Ergonomija v pisarni (delo z zaslonom)
Se hitro pokaže v treh ključnih točkah: drža, vid in utrujenost. Zakonodaja o ergonomiji na tem področju (prek pravilnika o delu s slikovnim zaslonom) delodajalcu praviloma nalaga, da oceni tveganja na delovnih mestih z zaslonom, uredi delovno postajo (zaslon, tipkovnica, miza, stol in prostor), organizira delo tako, da prepreči dolgotrajne statične obremenitve, ter zagotovi obveščanje in usposabljanje zaposlenih. V praksi je koristno narediti kratek “mini pregled” delovne postaje: zaslon naj bo v primerni višini in razdalji, brez bleščanja, stol naj omogoča nastavitve (višina, naslon, po možnosti tudi nastavljivi nasloni za roke), pomembna je možnost menjave drže (sedenje, kratki stoječi intervali, premori) ter urejena osvetlitev in mikroklima. Za bolj natančne nastavitve so lahko v pomoč tudi strokovni napotki pristojnih služb.
Ergonomija v proizvodnji, skladišču in trgovini
Je pogosto “nevidna”, dokler se ne pojavijo bolečine ali poškodbe. Zakonodaja o ergonomiji se tu najpogosteje dotakne ročnega premeščanja bremen in stoječega dela. Pri dvigovanju, prenašanju, potiskanju ali vlečenju bremen je cilj zmanjšati tveganje za okvare hrbta in kostno-mišične težave, pri čemer novejši pravilniki in posodobitve še posebej poudarjajo tveganja zaradi neugodnih ergonomskih pogojev.
Ukrepi, ki jih ocena tveganja in inšpekcija pogosto “rada vidi”, so uporaba transportnih vozičkov in pripomočkov, optimalna višina delovnih površin, razporeditev materiala tako, da se zmanjšajo sklanjanje, zvijanje trupa in iztegovanje, ter organizacija dela z menjavo nalog. Pri stoječem delu na trdih tleh pa ne gre le za utrujenost, temveč za večje tveganje za bolečine v nogah in križu ter hitrejšo izčrpanost, kar lahko poveča tudi verjetnost napak.
Zelo učinkovit in hkrati preprost ukrep je razbremenitev stoječe obremenitve z industrijskimi oziroma ergonomskimi podlogami, ki zmanjšujejo utrujenost, izboljšajo stabilnost in pogosto pomagajo tudi pri zmanjšanju tveganja zdrsa. Rota-mi ima na tem področju certificirane industrijske podloge za suha in mokra okolja, namenjene prav delovnim mestom, kjer se stoji.
Delo od doma in zakonodaja o ergonomiji
Načeloma še vedno veljata v enakem okviru: delo na domu oziroma delo na daljavo je urejeno v delovnopravnem in varnostnem sistemu, pri čemer se poudarja, da mora delodajalec zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj opravljanja dela. V praksi je zato smiselno urediti jasna navodila za varno in zdravo delo od doma, omogočiti samooceno delovne postaje (na primer kratek vprašalnik ali fotografijo postavitve), pripraviti priporočila za osnovne ergonomske nastavitve ter po potrebi urediti dogovor o opremi, kot sta zunanji monitor ali primeren stol.
SQR: Najpogostejša vprašanja o zakonodaji o ergonomiji
Kako se pripraviti, da ergonomija “drži” tudi ob nadzoru?
Nadzor se redko začne z vprašanjem, ali imate ergonomski stol, bolj pogosto se preverja sistem in dokumentacija ter dejansko stanje na delovnih mestih. Pripravite “mapo ergonomije”, ki vključuje oceno tveganja, načrt ukrepov, zapisnike pregledov, evidence usposabljanj in dokazila o izvedenih izboljšavah. Za hitre učinke začnite tam, kjer je največ obremenitev: stoječa delovna mesta, ročno premeščanje in delo z zasloni.
Ali je ergonomija zakonsko obvezna?
Ergonomija kot prilagajanje dela človeku je del obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Zakon postavlja splošni okvir, pravilniki pa ga konkretizirajo glede na vrsto dela in tveganj. V praksi to pomeni, da morate tveganja prepoznati, jih zmanjšati in ukrepe tudi dokazljivo izvajati.
Ali moram kupiti ergonomsko opremo, da sem skladen?
Zakonodaja praviloma ne zahteva točno določene znamke ali modela opreme, temveč zahteva zmanjševanje tveganj. Včasih je dovolj reorganizacija dela ali sprememba postavitve delovnega mesta, drugič pa je najbolj smiseln ukrep nakup opreme. Ključno je, da izberete rešitev, ki konkretno zmanjša obremenitve pri delu.
Kaj je najbolj kritično pri računalnikih?
Najbolj kritični del je ocena tveganja za delovna mesta z zaslonom in pravilna ureditev delovne postaje. Pomembna je nastavitev opreme (zaslon, stol, miza) ter organizacija dela, da se preprečijo dolgotrajne statične obremenitve. Če zaposleni nimajo možnosti menjave drže in rednih mikro premorov, se težave hitro kopičijo.
Ali delo od doma kaj spremeni?
Obveznost zagotavljanja varnih in zdravih razmer ostaja, tudi kadar se delo opravlja na domu. Smiselno je urediti jasna navodila, osnovno samooceno delovne postaje in priporočila za pravilne nastavitve. Po potrebi se dogovorite tudi o opremi, na primer o zunanjem monitorju ali ustreznem stolu.
Rota-mi kot partner za skladnost in boljšo ergonomsko prakso
Rota-mi pomaga z ergonomskimi rešitvami, ki so posebej uporabne pri delovnih mestih z največjimi obremenitvami, zlasti tam, kjer se stoji ali ročno premešča breme. V ponudbi so industrijske in delovne podloge za suha, mokra in posebna okolja, delovni stoli in dodatki ter oprema za lažji transport, s čimer zmanjšate nepotrebne sile, utrujenost in prekomerne obremenitve.
Najboljši učinek dosežete, ko je rešitev izbrana glede na realne pogoje delovnega mesta, saj je prav ta prilagoditev praksi tudi bistvo dobre ergonomije in zakonodajnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu.
Nerjaveče jeklo
Stoli WERKSITZ ponujajo kreativno oblikovalsko rešitev za ljudi s posebnimi potrebami. WERKSITZ delavnice za ljudi s posebnimi potrebami, proizvajajo dele, ki dosegajo najvišje standarde.
10 let garancije
Visokokakovosten robusten sestav
Popolnoma modularni
Vsi sestavni deli so zamenljivi
